Še vedno neobjavljene

zimske fotografije. Oziroma samo dve. Poleg še nekaj neuporabnih iz smučanja sta mi skupaj z skoraj vsemi letošnjimi fotografijami ostali na spominski kartici. Ostale fotografije, filmčki, seminarske naloge, predstavitve in vse mogoče, kar se je nahajalo na mojem računalniku pa se je iz neznanega razloga zbrisalo. No way, da jih najdem, vsaj sama s svojim računalniškim neznanjem, ne. Zadnji čas, da oče in mati reskirata za zunanji trdi disk!

Oh, no. Popoldanski piknik s prijatelji. Na manjšem hribčku nad domačim krajem, poletno sonce, petindvajset stopinj, svetloba, ki se odbija od pomladne trave, naravno sladke jagode drugega aprila, smetana, sladoled, fotoaparati povsod, smeh, svoboda, poletni komadi, še enkrat svoboda.
Upam, da se bo vse skupaj še ponovilo. Upam, ne, vem da se bo. Celo poletje bo tako. Predvsem svobodno in s super soundtracki v družbi super ljudi.